Pascal Gbenou je kmetijski pridelovalec, pedagog in aktivist iz države Benin. Predseduje na čelu Regionalne organizacije za sodelovanje med pridelovalci riža zahodne Afrike, združenje, ki si prizadeva pogajati z različnimi deležniki, da pridelek ostaja trajnosten in tudi donosen. S kolegi iz področja agrikulture, je v zadnjih 24 letih vodil dve kmetijski šoli. Obenem uči na lokalni univerzi, Université d’Agriculture de Ketou (UAK) v Adjohounu, Benin, in dela v znanstvenem laboratoriju specializiranem za živalsko ekologijo in zoogeorgafijo (LeREZ). V oktobru 2016 je bil poseben gost na forumu Meni za spremembe v Pragi. V njegovem intervjuju za Glopolis, nam je kot neposredna priča pojasnil vpliv podnebnih sprememb na njegovo družinsko kmetijo in življenje.
Kako podnebne spremembe vplivajo na vašo ekološko kmetijo in na način dela v agrikulturi ter z ljudmi?
Podnebne spremembe vplivajo na naše aktivnosti. Kot veste, so podnebne spremembe kazalec, da se spreminja vse. V naši državi smo navajeni obdelovati zemljo, tako da pogledamo v nebo in čakamo na dež. Deževna obdobja so se popolnoma spremenila. Kdaj drugič je dež bolj močen in imamo spet ponovno drugačno situacijo. Kot družinska kmetija, se poskušamo prilagoditi in se močno trudimo, da bo hrana vedno na voljo našim kupcem.
Kaj morate storiti, da se prilagodite novi situaciji?
Da se prilagodimo, iščemo nove vrste semen. Iščemo nove tehnike obdelovanja kot je mulčanje. Poskušamo storiti vse, da zavarujemo naš pridelek. Vedno znova razglabljamo o različnih agrikulturnih strategijah.
Pascal Gbenou o svoji eokolški kmetiji. (Photo: SRI-RICE)
Mi, prosim, poveste primer kaj ste odkrili?
Razglabljali smo, kako lahko pridelamo več, in kako lahko prodamo pridelek za pošteno ceno. Razglabljali smo tudi, kako se lahko soočimo z različnimi situacijami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Obenem smo se pogovarjali o plodovitosti in o življenju na sploh.
Koliko ljudi imate zaposlenih?
Na kmetiji imam zaposlene štiri ljudi, ki so stalni delavci. Poleg tega imamo veliko drugih ljudi, ki želijo delati začasno. Kot veste, imamo kmetijsko šolo, ki da mnogim mladim ljudem priložnost, da pridobijo praktične izkušnje in znanje v kmetijstvu. Izjemno pomembno za naš sistem je, da recikliramo vse. To je naš odgovor na boj s podnebnimi spremembami. Ne proizvajamo nobenih smeti. Vzgajamo živali in gojimo zelenjavo in med njimi obstaja pomembna interakcija. Vse se reciklira. Torej, tudi to je še en uspešen način boja proti podnebnim spremembam.
Pascal Gbenoujeva kmetija in kmetijska šola. (Photo: SAIN Benin)
Ali vas zadnje poročilo FAO, ki govori tudi o tem, da manjše kmetije potrebujejo pomoč, navda z upanjem?
Da, potrebujemo podporo. Brez podpore ne bi imeli kmetije. Če pogledamo Evropo – kmetje dobijo veliko državne pomoči, kot tudi v ZDA. Ampak v Afriki, nimamo te situacije. Ker nam država ne nudi finančne pomoči, se moramo soočiti s presežkom pridelka drugih kmetov. To lahko prinese zmedo na trgu. Ni lahko, ampak verjamemo, da je naša vloga nahraniti svet in poskušamo to tudi uresničiti. Upam in želim si, da si bodo premislili in storili nekaj za nas.
Kaj pomaga? Mogoče medsebojno povezovanje ljudi, ki delajo v kmetijstvu?
Saj smo že v združenju, veste, vam bom dal primer. Kmetje so zorganizirani vse od naše vasi pa do zahodne Afrike. Problem ni v povezovanju. Finančna podpora je pomembna. Potrebno je znižati davke. Potrebujemo dobro in ugodno okolje za prodajo naših izdelkov. Ampak, takšna je situacija sedaj.
Pascal Gbenou med predavanjem na forumu Meni za spremembe. (Photo: Glopolis)
Kako vas je forum kot je Meni za spremembe navdihnil? Kaj ste odnesli od pogovorov s kolegi?
Forum kot je Meni za spremembe me navdušuje, ker se srečujem z ljudmi, ki so skoraj v isti situaciji, kot tudi z ljudmi iz Indije in iz Evrope, ki so v različni situaciji. Počutim se kot, da nisem sam. To ustvari priložnost za druženje in za izmenjavo informacij. Prav tako ustvari priložnosti za zagovarjanje in pomoč našim idejam, kar je tudi zelo pomembno. V tem globalnem svetu smo soodvisni drug od drugega. Če ne bomo sodelovali skupaj, bomo tudi izginili skupaj …
Pacsal Gbenou z učitelji iz Romunije. (Photo: Glopolis)
Kaj je vir vašega veselja pri delu? Omenili smo prepreke, s katerimi se srečujete pri delu, vendar kaj je vir vašega upanja in veselja?
Zelo me veseli, da lahko zasadim nekaj, gledam kako raste in na koncu pride do krožnikov ljudi. Zelo sem vesel, da nosimo odgovornost , da nahranimo ljudi! Veseli smo, da nosim odgovornost za upravljanje z okoljem. Od nas je odvisno. Mi smo tisti, ki se s tem ukvarjamo. Velike korporacije počnejo kar si želijo. Mi delamo, zato da omogočimo ljudem dostop do hrane. To je zelo pomembno. Tudi če se ljudje ne ukvarjamo z nobeno drugo dejavnostjo, je še vedno pomembno da imamo kmetijstvo. Torej, smo v dobrem položaju. Potrebujemo zaščito, potrebujemo podporo in predvsem več medsebojnega sodelovanja, da spremenimo vedno slabšo situacijo.
