Preveč dragoceno, da bi končalo v smetnjaku

Ljudje imamo radi hrano ‒ne samo zaradi energije, ki jo potrebuje naše telo, temveč tudi zato, ker pomeni družaben dogodek (praznujemo s hrano) in ker je okusna. Zato je presenetljivo dejstvo, da kar tretjina hrane ne konča na naših krožnikih. To pomeni neverjetnih 1,3 milijarde ton hrane! S to količino hrane bi lahko vsako leto nahranili tri milijarde ljudi. To je skoraj 4-krat več, kot je vseh lačnih ljudi na svetu! Ali veste, česa največ zavržemo?

Od pridelovalca do žlice je dolga pot

Kako je mogoče, da zavržemo toliko živil? Da bi lahko odgovorili na to, moramo pregledati celotno prehrambno verigo. Vedite, da tedaj, ko govorimo o zavrženi hrani, s tem ne mislimo samo na hrano, ki jo zavržemo mi, porabniki, temveč tudi na živila, ki jih trgovine ne prodajo in jih nato zavržejo, živila, ki jih zavržejo restavracije in hoteli in kar proizvajalci ter pridelovalci izgubijo na poti. Pri zavrženi hrani je tudi razlika med industrializiranimi državami in državami v razvoju. Ljudje v bogatih državah vsako leto povprečno zavržejo 95‒115 kilogramov hrane na osebo, medtem ko se v revnejših državah na leto zavrže povprečno 8‒11 kilogramov hrane na osebo.

Žetev

Proizvodnja

Distribucija

Maloprodaja

Potrošnja

Skriti viri ‒ledena gora za zavrženo hrano

Vendar pa je še bolj presenetljivo dejstvo, da ne zavržemo samo 1,3 milijarde ton hrane, temveč z njo tudi velikanske količine vode, zemlje in energije. "Kako je to mogoče?" boste vprašali. Pomislite na to, kako se danes naša hrana proizvaja. Se spomnite prehrambne verige, omenjene zgoraj? Vse se začne na kmetiji, je tako? Tam sta zemlja in voda. Vsa gnojila, stroji in transport nam nato pokažejo, kje se skriva energija. Torej, ko zavržemo hrano, vržemo proč tudi vse vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo! Tako kot pravi naša prispodoba z ledeno goro ‒največji del problema je očem neviden.


Lakota v času velikih količin zavržene hrane

Vendar pa se v zavrženi hrani skriva še več povezav. Veliko naše hrane se proizvaja v državah, kjer ljudje sami nimajo dovolj hrane. Na primer, največ stročjega fižola za evropski trg pridelajo v Keniji. To je država, v kateri primanjkuje vode in zaradi kmetij s stročjim fižolom mnogi ljudje in šole nimajo dostopa do pitne vode. To je še posebno žalostno, ko pomislimo, da z zavrženo hrano vržemo proč tudi ta dragoceni vir. Še bolj neverjetno je dejstvo, da ti odpadki nastajajo v industrializiranih državah, v katerih živi le 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki porabi večino svetovnih virov, posebno tistih iz držav v razvoju.

Čarodej v kuhinji

Kaj je najboljša rešitev za zavrženo hrano in njen vpliv na okolje, podnebje in ljudi po vsem svetu? Verjetno ste uganili: preprosto ne mečimo hrane proč! Doma največkrat zavržemo hrano, ker je ne shranimo pravilno ali ker nas zavedejo različne navedbe o datumu trajanja. Drugi pomembni razlog je, da si na krožnik naložimo preveč in vsega ne moremo pojesti. Poznati moramo samo nekaj zvijač in zavržena hrana se lahko poslovi!
Namigi za shranjevanje živil

Piramida zavržene hrane

Zavrženi hrani se ni vedno mogoče izogniti in če se to zgodi, jo poskušajte čim bolje uporabiti. Obstaja tako imenovana piramida zavržene hrane, ki prikazuje, kako lahko najbolje razpolagate s hrano, ki bi jo sicer vrgli v smetnjak. S ponovno uporabo hrane na različne načine lahko rešimo dragocene svetovne naravne vire. Pridelovalci, restavracije in supermarketi bi lahko dali hrano, ki bi jo sicer zavrgli, v banke hrane. Ali veste, da se lahko zavržena hrana uporablja kot super gnojilo za zemljo ali za pridobivanje elektrike?
Še več zamisli za rešitelje hrane

ZMANJŠEVANJE ZAVRŽENE HRANE
NAHRANIMO LJUDI V STISKI
NAHRANIMO ŽIVINO
KOMPOSTIRANJE IN 100% OBNOVLJIVA ENERGIJA
ODLAGALIŠČE ODPADKOV
IZOGIBANJE
UPRAVLJANJE IN VODENJE

BANKA HRANE

ŽIVINSKA KRMA

BIOPLINSKA POSTAJA

ENERGIJA

KOMPOST

Podporniki

European Year for Development
Czech Development Agency

Izberi jezik