Hrana je potreba, užitek, hrana je stvar osebnega okusa ali kulture.
Morda le redko pomislimo, da je hrana prva in najpomembnejša človekova pravica, katere ne more uveljaviti eden od devetih ljudi na svetu. In če pogledamo v prihodnost lahko ugotovimo, da bo hrana velik svetovni problem. Do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. S tega vidika je hrana veliko več kot osebna stvar. Naše odločitve glede proizvodnje in porabe hrane že ima neposredne ali posredne posledice na podnebje, uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja in na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.
V današnjih časih proizvodnja hrane:
- bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj;
- porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost;
- pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti
- je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje.
Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpliv ima neka hrana na ljudi in
na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.
Vsak od nas ima možnost vsaj trikrat dnevno izbrati hrano, ki spoštuje življenje nas in okoli nas. Na svetu,
kjer živi 7 milijard ljudi, se nam naše osebno pozitivno dejanje lahko zdi kot kaplja v morje, vendar ni tako. Hrana v Evropi in Severni Ameriki, ima največji vpliv na okolje in je povod mnogih negativnih vplivov. Vendar je v Evropi, zlasti v devetih evropskih državah, ki so del tega projekta, tudi mnogo pozitivnih primerov odgovornega prehranjevanja.
Na tem delu naše spletne strani lahko spoznate več o tem, kako hrana vpliva na svet. Predstavljamo vam šest globalnih prehranskih usmeritev, ki so problematične in na katere bi morali biti pozorni vsi, od tistih, ki vodijo politiko, do splošne javnosti.
Teh šest usmeritev obsega:
- pospešeno izginjanje raznolikosti;
- povečano porabo mesa in mlečnih izdelkov;
- rast razdalje med pridelovalci in potrošniki;
- veliko naraščanje porabe predelane hrane;
- navzočnost palmovega olja v predelani hrani;
- zaskrbljujoče naraščanje količine zavržene hrane.
