V latvijskem vrtcu Anelle jim je v okviru projekta Odgovorno s hrano uspelo v enem letu v veliki meri zmanjšati količino zavržene hrane. Od povprečnih 58 kg zavržene hrane na otroka na leto jim je uspelo v enem letu priti na povprečnih 18 kg. Tako so zmanjšali količino zavržene hrane za dve tretjini! Kako jim je to uspelo? Preberite njihovo zgodbo.
Na začetku šolskega leta je lokalni odbor Ekošole ugotovil, da je prav velika količina zavržene hrane ključni problem, ki ga je treba premagati. Da bi otroke motivirali za zmanjšanje količine zavržene hrane, so jih vključili v vse dele procesa ̶ pregled zavržene hrane, oceno jedilnika, izdelavo akcijskega načrta in tudi v proslavljanje po doseženem zmanjšanju zavržene hrane.
Otroci so se pridružili pregledu zavržene hrane.
Na podlagi ankete smo ugotovili, kaj otroci radi jedo in česa ne marajo. Otrokom, starim štiri leta ali več, je bilo dovoljeno, da si sami postrežejo svoj obrok. Ostanke hrane so lahko pojedli v popoldanskem času. Zavrženo hrano je vzela oseba, ki jo uporablja za kompost. Otrokom je pomagala tudi maskota projekta, gospod Hrček, in to tako, da jim je na zabaven način predstavila informacije in jih motivirala. Že v januarju se je količina zavržene hrane zmanjšala na 27 kg (15̶–40 kg, odvisno od starostne skupine).
Izobraževanje otrok o odgovornem prehranjevanju s pomočjo igre.
Uspeh vrtca Anelle temelji na dveh pomembnih praksah ̶ spodbujanju otrokove motivacije in podpornem okolju na eni strani ter uporabi cikla PDCA (načrtuj–naredi–preveri–analiziraj) pri organiziranju in izboljševanju njihovega dela na drugi.
Zahvaljujoč metodi PDCA so ugotovili, da je uspeh v januarju omogočila prilagoditev jedilnika glede na to, kaj imajo otroci radi. Ugotovljeno je bilo, da se največkrat zavrže juha, predvsem zaradi pitja sladkih napitkov, ki so zmanjšali njihov apetit. Odločili so se, da bodo v dneh, ko je na jedilniku juha, otrokom postregli z napitki brez sladkorja.
Ocena juhe.
V vrtcu so bili pozorni tudi na druge probleme, povezane z zavrženo hrano, kot sta dostop do lokalne in sezonske hrane in prisotnost industrijsko predelanih prigrizkov, ki vsebujejo palmovo olje.
Poleg dejavnosti so v prvem polletju za otroke in njihove starše organizirali tudi učne ure in delavnice o odgovornem prehranjevanju. Otroci so obiskali tudi center za recikliranje odpadkov. V drugem polletju so priredili jedilnik v smislu zdravega in odgovornega prehranjevanja in hkrati upoštevali, kaj imajo otroci radi. Na jedilniku je bilo manj mesa in industrijsko predelanih prigrizkov.
Otroci so sodelovali pri gojenju lastnih pridelkov na vrtčevem vrtu. Povabili so lokalne kmete, da kuhinjo v vrtcu oskrbujejo s sadjem in zelenjavo. Do konca šolskega leta je bila povprečna količina zavržene hrane 18 kg na otroka na leto (8–29 kg, odvisno od starostne skupine), kar je celo trikratno zmanjšanje odpadne hrane.
Otroci so pomagali gojiti pridelke.
Lahko bi rekli, da so ključni elementi za uspešno spremembo odnosa do hrane maksimalno vključevanje, analiziranje, proslavljanje zmag in kombinacija motivacijskih dejavnosti ter okolja, ki dovoljuje spremembo.
