Zgodba:
Se s tem res hranim?
Andrej je od daleč videl, da je njegov dedek že pred hišo, pripravljen, da začne delati. Na sebi je imel stare hlače, ki so bile spodaj že strgane, in star usnjen pas, s katerega je viselo različno orodje.
„O, moj vnuk! Vesel sem, da mi boš pomagal popraviti vrtno ograjo. Kaj pa imaš tukaj?“ je vprašal.
„Čokoladno pecivo s češnjevim nadevom, dobro je!“
„Hmm, dobro za kaj? Kaj nisi ravnokar pojedel kosila? Pa še sladico si dobil …?“ je vprašal dedek.
„Dobro je zame! Tukaj piše…polno energije!“
„Andrej, kmalu jih boš imel dvanajst … Ne reci mi, da temu verjameš!“
Andrej je nagnil glavo in začudeno vprašal: „Kako to misliš?“
„Mislim, da si dovolj star, da lahko misliš s svojo glavo, ne da slepo verjameš črkam na škatli piškotov. Zaradi vse te lepe embalaže in reklam na TV prenehaš postavljati vprašanja. Povedal ti bom nekaj zelo pomembnega, nekaj, kar sem spoznal, in želim, da si to zapomniš za vse življenje.“
Dedek se je ustavil, vstavil kladivo nazaj v enega od žepov na pasu in nato rekel: „Hrana, ki ti daje pravo energijo, je tista, ki ima v sebi življenje.“
Andrej je debelo pogledal in ponovil: „Življenje v sebi? Kot je črv v sadju?“
„Haha!“ se je smejal dedek, da se je zatreslo celo njegovo telo.
Vas zanima, kako se zgodba konča? Naložite si našo publikacijo “Poglavje o hrani”, kjer ne boste našli samo razpleta zgodbe, temveč tudi navdihujoča vprašanja, navodila za odgovorno ravnanje, nadaljnje vire in veliko drugih stvari!
Problem št. 3:
Jemo preveč predelane hrane
Kaj je skupno piškotom, sladoledu, čipsu in tablici čokolade? Vsa ta hrana je predelana. V nasprotju z jajci, ki niso predelana, ali kruhom, ki je malo predelan, so izdelki, kot so piškoti, čips, tablice čokolade, močno predelana živila. Vsa ta živila zahtevajo precej predhodne priprave in razen če niso narejena doma, so v njih verjetno dodani sladkor, maščobe in sol, ki izboljšajo okus, in konzervansi za podaljšanje roka uporabe.
Visoko predelana hrana pogosto vsebuje palmovo olje. Čeprav si prehrambna industrija prizadeva za proizvodnjo brez krčenja gozdov, masovna proizvodnja palmovega olja na osnovi monokulturnih plantaž z okoljskega in družbenega vidika ostaja velik problem. (photo: Glopolis)
Večji obroki in močno predelana hrana naj bi bili glavni vzrok za skrb zbujajoče naraščanje števila pretežkih ali predebelih ljudi po vsem svetu. V zadnjih desetih letih je debelost postala svetovni zdravstveni problem številka ena! Predelana hrana ne povzroča samo zdravstvenih težav, ampak je tudi problematična za okolje. Peka, cvrtje, sušenje, zamrzovanje – vse to so postopki, pri katerih se porabi veliko energije. Predelana hrana je tako tudi veliko bolj obremenilna za naravne vire kot nepredelana hrana, npr. zelenjava, sadje, jajca itd.
Druga skupna značilnost predelanih živil je, da najverjetneje skoraj vsa vsebujejo palmovo olje. Kot ocenjujejo, to rastlinsko olje najdemo v polovici pakiranih predelanih živil, pa tudi v kozmetiki, čistilih, živalski hrani in celo v motornih oljih. Večina proizvodnje palmovega olja prihaja iz Indonezije in Malezije, kjer so velike plantaže palm nadomestile velikanske površine deževnega gozda in šotišč. Posledično je palmovo olje neposredno povezano z izginotjem dragocenih ekosistemov in izgubo tradicionalnega načina življenja ter sredstev preživljanja za domorodna plemena. V naslednjih dveh zgodbah boste izvedeli več o zdravi hrani in o vplivu palmovih plantaž v Indoneziji.
Tropski gozdovi izginjajo, da bi naredili pot palmovemu olju. (photo: Creative commons)
Indonezija: kjer je bil nekoč pragozd, je zdaj plantaža oljnih palm. (Photo: Glopolis)
Bi radi izvedeli več? Na računalnik prenesite našo publikacijo “Poglavje o hrani” in odkrijte, kakšne zgodbe se skrivajo za našo hrano.
