Zgodba:

Iz Paragvaja na krožnik

Ko je Myriam stopila skozi velika vrata neke češke šole, je nenadoma začutila, da ima suha usta. Bila je vznemirjena zaradi govora pred študenti. „Kako se bodo odzvali?“

Enako se je spraševala pred dvema tednoma, ko je odpotovala iz svoje države, Paragvaja. Kot mali kmet in učiteljica je verjela, da je pomembno z mladimi v Evropi deliti stvari, ki so se dogajale v njenem okolju in v sosednjih dveh državah, Braziliji in Argentini. „Deliti z drugimi in jih seznanjati z zadevami sta prva dva koraka k spreminjanju sveta,“ je pomislila.

V dvorani je bilo zasedenih vseh 120 sedežev. Študenti so nosili dodatne stole iz učilnic, da bi lahko poslušali njeno predavanje. Prvič so lahko storili nekaj posebnega ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane. To je dan, ko se po vsem svetu proslavi človekova pravica do hrane.

Ko je nastala tišina, je začela: „Ime mi je Myriam. Živim v Paragvaju, državi v Latinski Ameriki , in k vam sem prišla, da bi spregovorila o problemu, pomembnem za mojo skupnost in tudi za veliko drugih ljudi v Latinski Ameriki. Ta problem ima zelo kratko ime, ima samo štiri črke: S-O-J-A.“

Myriam je pokazala fotografijo. Posneta je bila iz ptičje perspektive. Zdelo se je, da je en del slike gozd, drugi del pa veliko polje. Nadaljevala je: „Na območju, kjer živim, so zdaj večinoma velike plantaže soje. Vse naokoli so sama velika polja soje. Velike površine gozdov so bile posekane, da je nastal prostor za njeno pridelovanje. Enako se dogaja v Braziliji z Amazonskim gozdom. Gozd je nekoč pomagal nižati temperaturo ozračja, zdaj je tu veliko bolj vroče. Toda najhujša stvar so za nas letala.“

„Letala?“ Študenti so se zmedeno spogledali. „Kakšna je lahko povezava med letali in plantažami soje?“

Vas zanima, kako se zgodba konča? Naložite si našo publikacijo “Poglavje o hrani”, kjer ne boste našli samo razpleta zgodbe, temveč tudi navdihujoča vprašanja, navodila za odgovorno ravnanje, nadaljnje vire in veliko drugih stvari!

plane pesticides2 (1)

Letalo s pesticidi prši polje s sojo. (Photo: Creative Commons)


Problem št. 2

Svetovno naraščanje porabe mesa

Kako bi bilo, če bi bil kos mesa osrednje vprašanje prihodnosti našega planeta? To vprašanje se nam postavlja, ker sta v igri dve usmeritvi. Prva je nenehno naraščanje števila prebivalcev (do leta 2050 nas bo že devet milijard), kar bo posledično povečalo potrebe po hrani. Druga je, da so meso in mlečni izdelki (mleko, sir, jogurt) čedalje bolj prisotni v prehrani ljudi. Vzreja živali pa pomeni potrebo po veliki porabi naravnih virov. Skratka, ljudje uživajo čedalje več mesa in mlečnih izdelkov, razpoložljivih virov pa je vse manj, saj naš eden in edini planet ostaja isti.

Povečana poraba je še posebno opazna v državah, kot je Kitajska, vendar pa največji jedci mesa živijo v Evropi in drugih industrializiranih državah, kjer poraba stagnira.

Povečana vzreja živali ponuja čedalje več izzivov. Strokovnjaki OZN menijo, da je uporaba mesa glavni vzrok za podnebne spremembe in je pogosto povezana s preveliko porabo ali onesnaženostjo naravnih virov (voda, zemlja, ekosistemi).

Toda kako je za podnebje postalo meso večji problem, kot so prevozna sredstva? Vzrok je v tem, da za vzrejo živali potrebujemo veliko prostora.

Krčenje gozdov zaradi pridelovanja krmil, kot sta soja in koruza, ali povečevanje pašnikov povzroča sproščanje velikanskih količin ogljikovega dioksida. Poleg tega same živali proizvajajo neznansko veliko metana, plina, ki segreva ozračje triindvajsetkrat bolj kot ogljikov dioksid. Uživanje manjših količin mesa bi bilo tako direkten korak k zmanjšanju podnebnih sprememb. Ta korak pa je tudi laže narediti kot spreminjati celoten transportni sistem.

deforestation

Krčenje gozdov – s sekanjem krčijo deževni pragozd, da bi pridobili prostor za pašnike ali prostor za pridelavo krme. Kako je to
povezano s potrošnjo mesa in mlečnih izdelkov? (Photo: By Pedro Biondi/ABr [CC BY 3.0 br (http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/br/deed.en)], via Wikimedia Commons)

Bi radi izvedeli več? Na računalnik prenesite našo publikacijo “Poglavje o hrani” in odkrijte, kakšne zgodbe se skrivajo za našo hrano.