Shiba Desor je Indijska strokovnjakinja za okoljsko problematiko. Kot raziskovalka in aktivistka je bila udeležena v pogovore o lokalni skrbi za gozdove. Zadnjih nekaj let se posveča tematiki odnosa človeškega življenja do hrane. Nazadnje je skupaj z dvema kolegoma objavila knjigo o odgovorni porabi hrane za otroke, v kateri govori o različnih vidikih našega prehrambnega sistema in agrikulturi, vključno s semeni.
Video posnetek intervjuja je možno najti na koncu članka.
Kaj semena pomenijo vam?
Seme je pričetek življenja; je čudež, je čarovnija. Ima življenje znotraj in obenem da upanje, da prihaja nekaj novega, nekaj boljšega. Politično gledano, semena so prav tako vir suverenosti kmetov v Indiji. Imeti kontrolo nad lastnimi semeni je zelo pomembno. Raznolikost semen in ne imeti zgolj ene vrste specifične vrste pridelka je tudi zelo pomembno, posebej zdaj v tem času podnebnih sprememb in okoljske degradacije, ki skupaj ustvarjata zelo nepredvidljivo situacijo.
Tu imamo vašo novo knjigo. Kaj je v knjigi napisano o semenih?
Knjiga se imenuje Nekaj za prežvečit in je namenjena otrokom. Skozi žanr stripa in preprostejšega besedila se trudimo nasloviti različne probleme povezane s prehrano, okoljem, zdravjem, kot tudi ekološko pravičnostjo. Čas v katerem živimo, nam kaže kako pomembni so ohranjevalci semen. Resnični ohranjevalci semen so kmetje in njihova polja.
Naslovnica knjige Nekaj za prežvečit.
Če prav razumem, pomembno je, da kmetje niso dolžni kupovati novih semen ves čas. Je to v Indiji danes možno?
Mislim, da je možno. Glede na to, da se danes v Indiji uporabljajo različne metode kmetovanja, se to še vedno dogaja. Semena se v kmetijstvu niso na trgu kupovala več kot 7 000 let. Oblika industrijske agrikulture in kmetovanja je dokaj nova in ima veliko težavo, da se kmetje zadolžujejo, zaradi kupovanja semen. Zaradi tega je pomembno, da se najdejo druge alternative. Obstajajo ljudje, ki to počno že vse svoje življenje. In potem so tudi drugi, ki so se vrnili in prešli nazaj h kmetovanju. V skupnostih se pojavljajo nove oblike medsebojnega deljenja kot odgovor na pojavljajoče se težave.
Na forumu vsi govorijo o Meniju za sprembe. Kaj projekt pomeni vam?
Meni za spremembe pomeni trenutek za premislek, kako je moj krožnik povezan s planetom. Kako sem jaz povezan ali povezana z drugo osebo na drugem koncu planeta, in kako smo vsi skupaj povezani drug z drugim preko hrane. Če se gre globlje, ima to ekonomske, politične in ekološke razsežnosti.
Shiba Desor v razgovoru z učitelji iz Slovenije.
Nam lahko poveste kaj ime vaše nevladne organizacije pomeni v Indijskem jeziku?
Moja NVO se imenuje Kalpavrish, kar pomeni drevo, ki nosi želje. Gre za mitološko drevo, ki skrbi za vse tvoje želje. Je drevo sanj.
Kaj je oz. kaj bi lahko bilo »sadje življenja« za današnji agrikulturni in prehrambni sistem?
V današnjem sistemu agrikulture in kmetijstva je pomembno spoštovati različnost kultur znotraj same agrikulture, predvsem raznolikost tradicionalnih sistemov lokalnega znanja. Da se ne zaide v zgolj eno samo metodo, s preveliko hitrostjo in močjo. Pomembno je, da se spoštuje ekološko trajnost in različne metode produkcije, kar je tudi edini način napredka, če želimo imeti močan sistem.
Shiba Desor tekom svoje delavnice.
Kaj so vaši načrti in načrti za vašo organizacijo v prihajajočih tednih in mesecih?
Naša organizacija deluje na različnih področjih okoljske problematike. Eden izmed glavnih nalog je preučevanje alternativ naproti konvencionalni ekonomski paradigmi stalnega napredka. Trudimo se organizirati srečanje regionalnega in nacionalnega združenja, ki se imenuje Vikalp sangam. Med temi srečanji si ljudje, ki delujejo na različnih področjih pozitivnih iniciativ, med seboj delijo znanje in izkušnje. Prejšnji mesec smo imeli konferenco o prehranski problematiki v plemenski regiji Orrisa, kjer so ljudje z vsega okrožja prišli in delili njihovo znanje, vključno s kmeti, ljudmi odvisni od gozda, celo z zakonodajalci in znanstveniki. Bila je izjemna priložnost in izkušnja za izobraževanje.
Torej, je pomembno razglabljati o podnebnih spremembah, saj so zaradi njih mnogi kmetje ogroženi?
Zelo pomembno je razglabljati o tej problematiki ne le s kmeti, temveč tudi s potrošniki. Diskusija je pomembna na vseh ravneh. Razlikovanje med kmeti, potrošniki in proizvajalci bi moralo biti ukinjeno. Vsi so enako odgovorni za to kar se dogaja.
