Pripravili smo intervju s Su-Ming Khoo, predavateljico na Nacionalni irski univerzi, Fakulteta za politične vede in sociologijo, ki je sodelovala na Mednarodnem forumu Meni za spremembe. V svojem raziskovanju se osredotoča na človekove pravice, alternativne oblike ekonomije, potrošniški aktivizem in trajnostni razvoj.
Video posnetek razgovora najdete na koncu članka.
Tukaj na forumu se pogovarjamo o projektu Meni za spremembe. Kaj pomeni projekt za vas in kako je povezan z vašim delom?
Zelo sem bila vesela, da sem lahko sodelovala na forumu Meni za spremembe. Ponudilo mi je priložnost, da sem lahko združila različna področja mojega dela. Ukvarjam se s trajnostnim razvojem, raziskovanjem in učenjem. Zanimajo me ideje o alternativnem in trajnostnem razvoju, o vplivu okolja in kaj lahko storimo glede vedno manjšega posluha za človeštvo na našem planetu. To mi je omogočeno preko zelo dostopnega in enostavnega načina razumevanja ideje o prehrambnem sistemu, kjer ob sprotnem povezovanju s kompleksnejšimi vprašanju lahko sestavim en sam sklop odnosov prehrambnega sistema.
Podnebne spremembe imajo velik vpliv na agrikulturo. Kako naj se prilagodimo in izboljšamo situacijo?
Svet se sedaj sooča s kritičnimi izzivi z različnih področij, ki definirajo polje obstoja varnosti za človeštvo. Agrikultura je ključno področje, kjer moramo spremeniti način produkcije, način porabe in odnos drug do drugega v sistemu agrikulture z namenom, da ostanemo v varnem območju podnebne stabilnosti. Pod novim Pariškim dogovorom imamo mednarodno komisijo, katere naloga je, da obdrži in znižuje nivo emisij toplogrednih plinov kot je metan. Prav tako lahko uporabimo agrikulturo kot pot, da izpostavimo ključne izzive kot so kemično onesnaževanje in zagotovitev ustrezne ponudbe hrane na način, da se ekonomija še vedno lahko razvija na bolj inkluziven način.
Su-Ming Khoo med svojim predavanjem.
Pišete in predavate o »pravici do hrane«. Kaj to pomeni?
Pravica do hrane se dojema kot ena izmed prvih nujnih akcij področja aplicirane ekonomije, sociologije in pravic različnih kultur. To pomeni, da je eno izmed prvih področij, ki potrebuje našo pozornost, ko želimo razglabljati o uresničevanju človekovih pravic preko osebnih ekonomskih okoliščin. Pravica do hrane je osnovna pravica, ki jo ljudje z lahkoto razumejo.
Je ta pravica ogrožena zaradi podnebnih sprememb?
Podnebne spremembe vplivajo na dostopnost hrane – koliko hrane in katere vrste hrane lahko gojijo različne skupine ljudi. Obenem to vpliva na dostopnost hrane. Samo dejstvo, da hrana »je tam« še ne pomeni, da lahko ljudje fizično in ekonomsko do nje dostopajo. Podnebne spremembe imajo, torej, velik vpliv na ta dva kriterija, ki ju uporabljamo v osnovnem pogledu do pravice do hrane. Obenem tudi vpliva na to ali je hrana primerna ali ne, saj vpliva na to, katera hrana se lahko goji in kdo ima lahko dostop do zdrave hrane. Pravica do hrane nam da okvir za razmišljanje o hrani, ki je dovolj hranljiva, v središče naše pravice in tako preusmeri pozornost iz zgolj produkcije hrane in zakaj ljudje hrano potrebujejo in zakaj je to njihova pravica. Zadnji kriterij osnovnega pristopa do te pravice je iskanje trajnostne produkcije.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in agrikulturo (FAO) je pred kratkim objavila poročilo, v katerem pravi da bo do leta 2050 več ljudi kot danes ogroženih, zaradi podnebnih sprememb, če ne spremenimo naših agrikulturnih praks. Kakšne spremembe svet potrebuje?
To je zelo pomembno vprašanje. Svet potrebuje fundamentalne spremembe. Opustiti moramo razmišljanje zgolj o agrikulturni produkciji in pričeti razmišljati o trajnostnem prehrambnem sistemu, ki zagotavlja, da imajo vsi zadostne zaloge hrane in dostop do hrane, ki je pridelana na trajnosten način. Novo Poročilo o hrani, agrikulturi in prehrambni varnosti FAO postavlja podnebne spremembe v ospredje skupaj z agrikulturno produkcijo in prehrambno varnostjo na način, da se razmišlja o prehrambnem sistemu skupaj s ciljem ustvariti predloge in spremembe našega prehrambnega sistema, tako da še vedno ostajamo v varnem polju za nadaljnjo življenje ljudi na zemlji.
S katerimi drugimi okoljskimi grožnjami se soočamo danes?
Na primer, agrikulturno onesnaževanje našega vodnega sistema z nitrogenom in fosforjem, kemično onesnaževanje v smislu vztrajnih organskih onesnaževalcev, ki so izjemno toksični, in tudi vedno večje skrbi glede pesticidov, ki imajo dolgotrajen učinek na biološko raznovrstnost. Biološka raznovrstnost je eden izmed ključnih problemov s katerimi se soočamo danes. Izgubljamo glavne elemente naše biološke raznovrstnosti. V tem trenutku nas skrbi glede čebel, saj umirajo v vedno večjih številkah in bojimo se, da če te vrste pričnejo izumirati ne bodo mogle več upravljati za ekosistem nujne aktivnosti, na katere se zanašamo, da lahko proizvedemo hrano in gojimo zelenjavo.
Su-Ming Khoo discussing with Tereza Čajková, project coordinator of the Menu for Change project.
Kako se lahko osebni meni zahodnega sveta spremeni?
Najpomembnejše vprašanje je – Kaj lahko storimo, da se stvari spremenijo? Šlo bi za podpiranje agrikulture, ki je intenzivnejša v znanju in delu in manj intenzivna v emisijah ogljika ter kemikalij; več lokalne hrane, lokalnih proizvajalcev, manjših proizvajalcev in skrajševanje logistične verige, prevoz in pakiranje, ki gre za hrano. Torej, jesti lokalno je zelo koristna stvar za potrošnike in nujno je potrebno obnoviti odnos med potrošniki in producenti, ki bo zagotavljal kmetom primerno preživetje ter bo zaščitilo in promoviralo osnovne okoljske elemente, od katerih so kmetje odvisno, pollinators kot so zemlja, biološka raznolikost in stabilno podnebje.
