Ko več pomeni manj
Kot kaže, pri hrani ni omejitev in je bolj raznovrstna kot kdajkoli prej. Trgovinske police nam ponujajo skoraj neomejeno izbiro hrane. Vendar, ali je hrana res tako raznovrstna, kot se zdi? Ni čisto tako. Vse te velike trgovinske verige zaradi številnih trgovin potrebujejo velike zaloge enakih izdelkov, zato raje prodajajo manjši izbor posameznih pridelkov, saj jim to omogoča enotno ponudbo, boljše skladiščenje in lažje trženje. Število supermarketov po vsem svetu hitro narašča, najhitreje v državah v razvoju. In vsi se nagibajo k prodaji istih izdelkov. Zato imamo na voljo veliko hrane v različni embalaži, vsebina pa je podobna! Kaj to pomeni za biotsko raznovrstnost?
Na svetu se pridela največ sladkornega trsa, koruze, pšenice in riža.
V državah v razvoju smo bili priča pravi "revoluciji supermarketov", saj je njihovo število neverjetno hitro naraščalo. V devetdesetih letih se je v supermarketih prodajalo samo pet odstotkov hrane. Zdaj se tam prodaja 50 odstotkov hrane.
Ko supermarketi narekujejo, kakšne velikosti in oblike morata biti sadje in zelenjava, govorimo o standardizaciji. Posledica tega ni samo izguba raznovrstnosti, temveč je to tudi glavni vzrok za odpadke hrane.
V Afriki pridelava tradicionalnih živil, kot sta proso in sirek, upada, medtem ko delež koruze raste. Koruzo so v Afriko prinesli Američani in čeprav je manj odporna proti suši kot afriški tradicionalni pridelki, že prevzema trg.